…Sneeeg, prvi sneg…
Zunaj je zadišalo po zimi, snegu in mrazu. »Metuljčki« smo že prav nestrpno gledali skozi okno ter se veselili prvih snežink.
V upanju, da jih prikličemo, smo se naučili tudi njihovo pesmico. Znova in znova smo jo prepevali…
https://www.otroskapesmica.si/deset-snezink/
Snežink pa ni bilo od nikjer… namesto njih so pred oknom poplesavale samo dežne kapljice.
Ampak veste kaj…
KADAR SI NEKAJ RES MOČNOOO ŽELIMO, SE ŽELJA LAHKO URESNIČI.
… tako nas je nekega jutra pred vrati igralnice pričakala velika hladilna skrinja.
Vsi smo se začudeno spraševali »le kaj je to?«
Po glavi so se nam porajale zanimive ideje… »notri je led«, »verjetno je sladoled«, »ne, tu so zmrznjene stvari«, »hrana za na morje«. Kaj pa je bilo v resnici?
…SNEEEEEG…
Kako smo ga bili veseli.
Z njim smo se igrali, ga raziskovali, tipali in seveda ni šlo, da ga ne bi tudi preizkusili.
»bel je, samo malček tudi ne«, »mrzu, prow leden«, »ja in mokr, kr je narejen iz vode«, »ima okus po vodi«, »jst rabim prow rokavice«…
»Kaj pa če bi naredili snežaka?«
Zakaj pa ne… naredili smo velike kepe, ki smo jih spremenili v dele telesa za sneženega moža. Palice so postale roke, s kamenčki smo oblikovali nos in oči, glavo pa mu je krasil lonček.
… le poglejte našega strica…
Hmmm… a snežaki res ne marajo toplote?
No pa preizkusimo…odnesli smo ga na radiator.
Čez nekaj časa pa… pričakala nas je le lužica.
Le kje je snežak?
Ker se nam je sneg kar prehitro spremenil v velike luže, smo se odločili, da si ustvarimo še svojega. Te čarovnije pa vam ne izdamo…
»ku dobro«, »tu je prow mehko«
S snegom smo poustvarili našega stopljenega snežaka.
…kakšne umetnine…
Sneg nas je tako navdušil, da smo se z njim igrali, dokler se ni ves raztopil. Niso nas motili ne mokri rokavi, ne hladne roke in niti velike luže. Z veseljem smo se prepustili zimskim radostim.
TO JE BIL ZA NAS RES POSEBEN DAN…
