…peči piškotke je tako zabavno...
Kadar k delu pristopimo še otroci, pa je to prav posebno doživetje.
V prazničnih dneh se pogosto v zraku mešajo vonji po piškotih in drugem pecivu. Kako sladke in mamljive so te vonjave.
Od mravljic se že širi vonj po čokoladnih piškotkih, pri metuljčkih naše noske poboža sveže naribana limonina lupinica…. Mmm od kje pa prihaja ta vonjava?… cimetove palčke, pa medenjaki in še in še…
Joj, kako težko se je tem vonjavam upreti… tako so slastne in mamljive. No ja, zakaj pa bi se jim morali upreti?
Čebelice, brž zavihajmo rokave in se še same lotimo peke.
Veselo na delo!
Hmmm… kako pa sploh nastanejo piškoti? Jih posadimo in potem zrastejo na drevesu? Ne že vem, verjetno jih narišemo in potem čudežno oživijo!
»Ma ti si prow smešna dej… piškoti n rasejo na drevesih«
»piškotke nrdimo sami… jst jih delam z mamo«
»ja, nrdimo najprej tako testo in pole… am, in pole zvaljamo in damo gor take modelčke in spečemo«
»ja in lahko damo tudi čokolado notr in lahko tudi take mrvice… so prow dobre. Take barvne, prow sladke.«
Vidite, me »čebelice« prav dobro vemo, kako nastanejo piškotki. Kaj pa naši vzgojiteljici? Se hecati ali res mislita, da piškoti zrastejo na drevesih?… Hmm, čudna stvar.
Brez skrbi, jih bomo pa me čebelice naučile… najprej potrebujemo recept:
Kako z veseljem bi šarili po mehki moki, stiskali maslo, lizali sladkor in čokoladno kremo s prstkov. Seveda bi pri tem tudi razlili kakšen beljak po mizi, rumenjaku kot priboljšek dodali še jajčne lupine, mogoče še kaj razsuli…
…no ja, da ne bosta naši vzgojiteljici mižali in stiskali zobe, smo raje to delo njima prepustili. Res sta se izkazali.
Sedaj pa še mi poprimimo valjarje in preizkusimo svoje mišice. Testo mora biti prav tanko.
Komu gre bolje?
Tako… testo je zvaljano. Kje so modelčki?
»waaw, ku so lepi«, »poglej, ku jst dobro znam«, »jst bi use to, kar sam naredu«.
Sedaj pa hitro v pečico… piškotki so že pripravljeni za peko.
Mmmm, kako prijetno diši… nam se že cedijo sline.
»jst prow voham ku dišijo«, »diši po piškotkih, jst bi jih kar pojedu«, »a lahko poskusmo?«
»jst bi kar use sam pojedu«.
Res so naši piškotki zelo dobri, vendar nekaj vseeno manjka… Kaj ko bi jih še okrasili?
»Jst doma dam gor mrvice«, »lahko tudi tak cukrček«
Mislim, da so sedaj naši piškotki res gotovi… kako so lepi.
Vsak pravi pek, svoj izdelek tudi preizkusi… seveda smo ga morali tudi mi. Nastala pa je ena velika težava… piškotki so bili tako mamljivi, da se jim nismo mogli upreti. Z jezički smo polizali tudi najmanjše drobtinice.
V našem vrtcu je te dni res lepo dišalo.
Mamica, očka…kaj ko bi v teh dneh tako zadišalo tudi pri nas doma?
