Kljub vročemu septembru, se je v sredini oktobra jesen pokazala v vsem svojem sijaju. Listje je začelo odpadati z dreves, gozd pa nam je tudi že podaril nekaj svojih dobrot. Ko smo že oblekli dolge majčke in jakne, smo se tudi v vrtcu odločili pozdraviti jesen. In kakšen bi za to lahko bil boljši način, kot druženje s starši in otroki ob dobri slovenski hrani? Tako smo se odločili narediti jesenski piknik. Ta se je super povezoval s projektom Spoznajmo Slovenijo, v katerega smo kot vrtec vključeni.
Seveda smo se morali za piknik najprej dobro pripraviti. Vsaka skupina je morala dobro razmisliti katero tradicionalno jed bo pripravila, saj so majhni prstki še manj spretni in vsako delo ni zanje. Tako so otroci v najmlajši skupini pripravili kompot- pijačo za naš piknik. Jabolka, slive, hruške in drugo sadje so rezali in namakali, na koncu pa skuhali. Vrtec je dišal in vsem so se cedile sline. V malo starejši skupini smo pripravili predjed- ocvirkovko. Spretnejši prstki so mesili testo, ga premazali s kislo smetano, nato pa po njem potresli ocvirke. Kakšen je seveda zataval tudi v usta. Še malo starejši otroci so nam pripravili glavno jed- primorsko joto. ti otroci so že pravi mali kuharji. Kot po tekočem traku so rezali krompir, ga mečkali, dodajali v joto fižol in zelje ter druge skrivne sestavine, ki so naredile joto še boljšo. Najstarejši otroci…ti pa so si zadali nalogo, ki bi se je ustrašila marsikatera gospodinja. Za sladico so nam pripravili kobariške štruklje. Testo so gnetli in valjali, pripravili so nadev in testo obložili z njim, nato pa še vse skupaj skuhali. In povem vam… takšne pomoči se v kuhinji ne bi branili niti vi.
Otroci so komaj čakali, da pridejo njihovi starši. Ker pa nobena stvar ni zastonj in ker se je za vsako stvar potrebno vsaj malo potruditi, smo tudi kuharske mojstrovine pošteno zaračunali. Da je bila kupčija sklenjena je bilo potrebno v lonček pristaviti pravo število gozdnih plodov. Te so otroci lahko našli v za to pripravljenih košarah.
tako smo pozdravili jesen, spoznavali kulinarične dobrote Slovenije, ob tem pa poklepetali in se precej nasmejali. Nam je bilo všeč. Tako kot lani. Drugo leto pa spet.
