Tudi letos smo se v enoti Mojca odpravili na jesenski pohod na Kapelo. Poimenivali smo ga kar tadicionalini, saj ga izvedemo vsako leto. Ta dan je poseben, poln veselja, smeha in druženja. Skupaj z otroki, starši, bratci in sestricami smo se zbrali pred vrtcem, kjer je vladalo prijetno vzdušje.
Ko smo se odpravili na pot, so nekateri otroci z ves eljem tekli naprej, raziskovali naravo in se smejali. Ob poti smo si ogledovali drevesa, ki so se že obarvala v čudovite barve jeseni, opazovali račke v potoku in poslušali zvoke jeseni. Starši so se med hojo pogovarjali, delili zgodbe in se smejali, ob tem pa budno pazili na svoje malčke. No, najmanjši so bili v svojih “jeklenih konjičkih,” vozičkih. Najbolj vztajni so celo pot prehodili peš, kakšen pa se je (občasno) poslužil transporta “mama/tata”.
Pred končnim ciljem nas je čakal tudi manjši vzpon, ki so ga otroci in starši brez težav premagali. Ko smo se zbrali na vrhu hriba, smo se skupaj podružili in ob ukulele zapeli nekaj poznanih pesmi. Kar nasmejali smo se, ko je eden od staršev predlagal: “Še en komad!” Po koncu druženja smo se poslovili in se odpravili v dolino.
Domov smo se vračali polni lepih spominov. Jesenski pohod je bil odličen način za preživljanje časa skupaj, povezovanje in ustvarjanje nepozabnih trenutkov. Komaj čakamo, da se naslednje leto ponovno srečamo in ohranjamo to čudovito tradicijo!
