4. člen

Prvo (konstitutivno) sejo sveta skliče dotedanji predsednik sveta, ki sejo tudi otvori. V nadaljevanju, do izvolitve novega predsednika, vodi prvo sejo predsednik predhodnega mandata. V primeru, da dotedanji predsednik sveta zavoda zaradi višje sile prve seje ne more sklicati in/ali voditi nadaljnjih, le-to naredi ravnatelj zavoda.

Na prvo sejo novoizvoljenega sveta se povabi predsednika volilne komisije. Le-ta prebere poročilo o rezultatu volitev in objavi kdo je bil izvoljen kot predstavnik delavcev v svet zavoda.

Predsedujoči (dosedanji predsednik sveta zavoda ali ravnatelj) objavi in predstavi izvoljene člane sveta predstavnike delavcev (pet), predstavnike ustanovitelja (tri) in predstavnike staršev (tri). Svet skupaj šteje 11 članov.

Predsednik volilne komisije predloži poročilo o volitvah predstavnikov delavcev predsedniku sveta, predsednik prejšnjega sveta pa potrdi o izvolitvi predstavnikov ustanovitelja in predstavnikov staršev v zbirko dokumentov novega sveta.

Svet zavoda na predlog predsedujočega razglasi z ugotovitvenim sklepom, da so verificirani mandati članov sveta.

Dnevni red prve seje vsebuje:

• seznanitev s poročilom o volitvah članov predstavnikov zaposlenih in staršev,
• obravnavo sklepov o izvoljenih članih ustanovitelja,
• sprejem sklepa o konstituiranju sveta zavoda,
• volitve predsednika sveta zavoda in njegovega podpredsednika,
• seznanitev s pristojnostmi in poslovnikom sveta zavoda ter predpisi na področju vzgoje in izobraževanja.

Glede načina izvolitve predsednika in njegovega podpredsednika se smiselno uporabljajo določbe 4. člena tega poslovnika.

5. člen

Novoizvoljeni člani izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika sveta. Predlog kandidata za predsednika in podpredsednika lahko da vsak član sveta zavoda. Predsednik sveta je praviloma delavec zavoda.

Predlagani kandidat pisno in ustno potrdi svojo kandidaturo.

Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh članov sveta.

Če je predlaganih več kandidatov, pa pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi novo glasovanje. V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov. Če nobeden od kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine iz prejšnjega odstavka tega člena, se oblikuje nov predlog kandidata oziroma kandidatov. Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišjo število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.

Po štetju glasov predsedujoči prejšnjega sveta javno objavi rezultat in ga protokolira v zapisnik seje.

Izvoljen kandidat prevzame svoje naloge že na seji, na kateri je bil izvoljen.

Na prvi seji sveta se člani sveta izrečejo tudi o naslovu za vročanje vabil in drugih pisanj, ki so povezana z delovanjem sveta. Vsak član sveta zavoda poda fizični naslov ali elektronski naslov, kamor se vročajo pisanja.

6. člen

Svet se konstituira, če so imenovani oz. izvoljeni vsi predstavniki. O konstituiranju sveta se sprejme sklep, s katerim se potrdi takšno konstituiranje, razen če Odlok o ustanovitvi ne določa drugače.

7. člen

Iz zavoda se v svet voli pet (5) predstavnikov delavcev zavoda in tri (3) predstavnike staršev izmed svojih članov sveta staršev.

Pravico predlagati kandidate in voliti predstavnike delavcev in predstavnike staršev iz zavoda imajo zgolj delavci, ki so v celoti oz. večinsko zaposleni v zavodu in starši, katerih otroci obiskujejo zavod.

Iz enot Centralni vrtec in Mojca ter drugi strokovni delavci (svetovalni delavec, organizator prehrane, organizator zdravstveno-higienskega režima, …) se v svet zavoda voli enega (1) predstavnika delavcev. Iz enot Najdihojca in Čriček se v svet zavoda voli enega (1) predstavnika delavcev. Iz enot Kurirček in Ciciban se v svet zavoda voli enega (1) predstavnika delavcev. Iz enot Kekec in Julke Pavletič se v svet zavoda voli enega (1) predstavnika delavcev. Izmed administrativno-računovodskih služb in tehničnih delavcev se v svet zavoda voli enega (1) predstavnika delavcev.

Predstavnike staršev izvoli svet staršev izmed svojih članov tako, da imajo po enega (1) predstavnika starši, ki imajo otroke vključene v enotah:

• Centralni vrtec, Mojca in Najdihojca,
• Kurirček in Ciciban ter
• Kekec, Julke Pavletič in Čriček.

Pravico predlagati kandidate in voliti predstavnike delavcev in predstavnike staršev iz posamezne enote vrtca imajo zgolj delavci, ki so v celoti oziroma večinsko zaposleni v enoti vrtca in starši, katerih otroci obiskujejo enoto vrtca.

Delavec, ki polovico delovne obveznosti opravi na zavodu polovico pa na enoti, svobodno izbere, ali bo predlagal in volil predstavnike delavcev v enoti vrtca ali na zavodu.

8. člen

Članu sveta zavoda preneha članstvo v svetu:

• s potekom mandatne dobe,
• če postane ravnatelj ali pomočnik ravnatelja v zavodu,
• če odstopi,
• če je odpoklican oz. razrešen,
• če umre.

Predstavnikom staršev mandat preneha s prenehanjem statusa otroka.

Članom sveta, ki so predstavniki delavcev, mandat preneha s prenehanjem delovnega razmerja.

9. člen

Odstop člana sveta je veljaven, ko svet sprejme pisno izjavo delavca o odstopu.

Član sveta lahko odstopi iz osebnih razlogov. O odstopu je dolžan pravočasno, najmanj tri (3) dni pred pričetkom seje sveta, obvestiti predsednika sveta zavoda tako, da poda odstopno izjavo, ki jo naslovi na predsednika sveta zavoda in odda v tajništvo zavoda.

10. člen

Člana sveta lahko odpokliče organ, ki ga je imenoval. Odpokliče ga s pisnim obvestilom, ki začne veljati z dnem, ko ga osebno prejme bivši član in predsednik sveta. Obvestilo o odpoklicu se naslovi na predsednika sveta in odda v tajništvo zavoda. V pisnem obvestilu je organ dolžan navesti osebne podatke novoimenovanega predstavnika v svet.

Organ lahko odpokliče člana sveta najmanj tri (3) dni pred pričetkom seje sveta zavoda. Če tega ne stori v navedenem roku, začne odstop veljati po koncu seje.

Postopek odpoklica predstavnika delavcev v svetu je podrobneje urejen v Pravilih o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda.

11. člen

Če delavcu preneha članstvo v svetu, postane član sveta, za preostanek mandatne dobe, tisti kandidat za člana sveta, ki je med neizvoljenimi kandidati za člana sveta dobil največ glasov, vendar ne manj kot 5% glasov tistih, ki so glasovali.

Če pred potekom mandatne dobe, iz kakršnegakoli razloga, preneha mandat članu ali članom sveta in ga oz. jih ni mogoče nadomestiti na način iz predhodnega odstavka tega člena, zaradi tega pa bi bila ogrožena sklepčnost sveta, se najkasneje v roku 15-ih dni od dneva ugotovitve o prenehanju mandata, razpišejo nadomestne volitve.

12. člen

Ob pristojnostih iz 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 30. člena Zakona o zavodih in od 2. do 18. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vrtec Nova Gorica, opravlja svet zavoda še druge naloge:

Predsednik sveta zavoda:

• skrbi za nemoteno delo zavoda,
• daje iniciative za razprave,
• vodi razprave,
• sklicuje in vodi seje,
• skrbi za pripravo sej in predlaga dnevni red seje,
• skrbi za red na sejah,
• usklajuje delo sveta z drugimi organi zavoda, organizacijami in institucijami,
• predlaga razrešitev člana sveta organu, ki ga je izvolil oz. imenoval,
• sklepa pogodbe o zaposlitvi z ravnateljem,
• podpisuje splošne akte in druge pisne odpravke odločitev, ki jih sprejema svet in
• opravlja druge naloge, določene z Odlokom o ustanovitvi zavoda in tem poslovnikom ter pravili in splošnimi akti zavoda.

13. člen

Člani sveta lahko predlagajo na dnevni red sveta obravnavanje posameznih vprašanj, pomembnih za delovanje sveta, postavljajo vprašanja v zvezi z zadevami, o katerih svet odloča, podajajo pobude, predloge in mnenja ter zavzemajo stališča.

Na vsaki seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge, pobude in vprašanja članov ter čas za njihovo postavljanje in dajanje odgovorov nanje.

Če na določeno vprašanje člana sveta oz. povabljenega na sejo ni mogoče odgovoriti na seji sveta, predsednik sveta zavoda v roku 14 dni pridobi pojasnila od ravnatelja ali drugih oseb in o tem obvestiti vse člane sveta in povabljene osebe na njihov izrečeni fizični ali elektronski naslov, lahko pa predlaga, da se v skladu z 22. členom tega poslovnika ustanovi komisija.

14. člen

Člani sveta zavoda so se dolžni udeleževati in se pripraviti na seje sveta, na seji so dolžni spoštovati red seje, aktivno sodelovati in se opredeliti, dolžni so opraviti prevzete oz. dodeljene naloge, delovati morajo skrbno, zakonito, pošteno in strokovno, pri tem morajo upoštevati interese zavoda ter varovati zaupne, osebne podatke in poslovne skrivnosti.

Kot zaupni podatki se vedno štejejo osebni podatki udeležencev vzgoje in izobraževanja (otrok in staršev/skrbnikov) ter delavcev zavoda, ki se vodijo v zbirkah osebnih podatkov, določenih v zakonu in s katerimi se seznani pri svojem delu v svetu. O tem katero gradivo ali podatek oz. podatki štejejo za uradno tajnost ali so varovani, odloči na predlog ravnatelja, v skladu s predpisi, predsednik sveta. Gradivo, ki vsebuje varovane podatke, mora nositi oznako, da gre za gradivo z varovanimi podatki.

Svojo morebitno opravičeno odsotnost na seji mora član sveta zavoda sporočiti v tajništvo vrtca in predsedniku sveta takoj, ko izve za njen razlog.

Člani sveta zavoda so odgovorni volivcem oz. organu, ki jih je imenoval.

Če član sveta ne spoštuje določb iz prvega odstavka tega člena, lahko predsednik sveta obvesti organ, ki ga je imenoval oz. izvolil in v primeru ponovnih kršitev predlaga njegovo razrešitev.

15. člen

Svet opravlja svoje delo na sejah. Seje so redne, izredne in korespondenčne. Sklicujejo se jih po potrebi, vendar redne (v živo) najmanj trikrat letno.

Sejo sklicuje predsednik sveta oz. podpredsednik, če je predsednik odsoten ali zadržan. Če je zadržan tudi podpredsednik, vodi sejo član sveta, ki ga na sami seji določi svet.

Seja se skliče tudi, če tako zahteva najmanj tretjina članov sveta ali ravnatelj zavoda ali na pobudo ustanovitelja. Ravnatelj oz. člani sveta so dolžni utemeljiti zahtevo za sklic seje sveta. Če se seja kljub zahtevi ne skliče ali če sta odsotna predsednik sveta zavoda in podpredsednik, lahko sejo skliče ravnatelj zavoda. V odsotnosti predsednika sveta opravlja njegove naloge podpredsednik. O utemeljenosti sklica odloča svet pred obravnavo dnevnega reda tako sklicane seje.

V primeru, da je predsednik sveta zavoda kljub podani zahtevi sklic odklonil, svet na svoji prvi naslednji seji odloča o zaupnici predsedniku oz. podpredsedniku.

Obvezne seje, nujno potrebne za nemoteno delovanje sveta zavoda, se opravijo:

• za sprejetje Letnega delovnega načrta s poročilom o njegovi uresničitvi v skladu z navodili ustanovitelja in
• za sprejetje Letnega poročila, najkasneje do konca meseca februarja – 30. člen ZZ v povezavi z 26. členom Zakona o računovodstvu Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE.

Ostale seje se sklicujejo v skladu s potrebami in dejavnostjo zavoda.

16. člen

Deset (10) dni pred sejo sveta se članom pošlje pisno sporočilo s predlogom dnevnega reda. Predlagatelj dnevnega reda oziroma posamezne točke dnevnega reda seje sveta, mora pripraviti pisno gradivo za obravnavo na svetu s kratko pisno obrazložitvijo in predlogom odločitve. Predlogi točk dnevnega reda seje sveta, gradivo zanje in ugovori na svet, mnenja, predlogi in stališča, pritožbe ter drugi dopisi, naslovljeni na svet, se zbirajo v tajništvu zavoda, za obravnavo na svetu pa jih obdela predsednik sveta v sodelovanju z ravnateljem. Če je v zvezi z zadevo iz predhodnega odstavka tega člena potrebno zagotoviti sodelovanje strokovnjaka ali pridobiti strokovno mnenje, ravnatelj zagotovi tako sodelovanje ali mnenje in skupaj s predsednikom sveta določi način sodelovanja strokovnjaka.

Tajnica zavoda obvešča predsednika sveta in ravnatelja o prispelih predlogih in gradivu za točke dnevnega reda seje sveta ter o drugih zadevah, naslovljenih na svet.

Na dnevni red seje sveta predsednik sveta uvrsti tiste predloge in zadeve, ki so obrazložene in opremljene s potrebnim gradivom. Nepopolni predlog točke dnevnega reda ali gradivo za obravnavo na seji sveta lahko predsednik zavrne, razen če predlagatelj poda pisno obrazložitev, gradivo pa predloži na sami seji (računovodski izkazi ipd.). O zavrnitvi nepopolnega predloga ali pomanjkljivega gradiva za dnevni red seje sveta obvesti predlagatelja predsednik sveta in ga pozove, da predlog oz. gradivo dopolni, da bo zrelo za obravnavo in odločanje na svetu.

Predlagatelj točke dnevnega reda seje sveta ali delavec, ki ga določi ravnatelj ali ravnatelj sam, mora na seji obrazložiti predlog, ki ga je podal in predlagati svetu v sprejem odločitev.

Predlog odločitve sveta je lahko podan tudi v alternativni obliki.

17. člen

Vabila in gradiva za sejo pripravi in pošlje članom sklicatelj seje, najkasneje sedem (7) dni pred sejo oz. kakor je zapisano v pogodbi o financiranju dejavnosti z ustanoviteljem zavoda.

V izrednih primerih, kadar je o kakšni zadevi potrebno hitro odločiti, da ne pride do zastoja delovanja zavoda, ki bi povzročil škodo za zavod oz. za udeležence v postopku, lahko predsednik sveta skliče sejo tri (3) dni pred sejo.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko sejo skliče tudi ravnatelj zavoda.

Vabilo za redno sejo vsebuje naslov zavoda, datum, uro in kraj seje, predlog dnevnega reda, gradiva oziroma seznam gradiv k predlaganim točkam dnevnega reda, podpis sklicatelja seje in pečat zavoda. V primeru korespondenčne seje, se v vabilu dodatno zapiše njena trajanje in sicer od katerega datuma in ure se prične glasovanje in kdaj (datum in ura) se zaključi.

Vabila se članom sveta zavoda pošiljajo po redni pošti ali elektronski pošti, na naslov, ki ga podajo na prvi konstitutivni seji. Na sejo se lahko povabi tudi druge osebe za pomoč pri pomembnih odločitvah sveta, a le za dotično točko dnevnega reda.

Določbe, ki veljajo za redno sejo, se uporabljajo tudi za izredno in korespondenčno sejo, če s tem poslovnikom ni določeno drugače.

18. člen

Dnevni red seje vsebuje vsaj naslednje točke: ugotovitev sklepčnosti seje, ura pričetka seje, potrditev dnevnega reda seje, pod točko 1 – pregled in potrditev zapisnika zadnje seje, pod točko 2 – pregled realizacije sklepov, pod točko 3 – poročanje ravnatelja o tekočem poslovanju zavoda, sledi vsebinsko obravnavanje točk dnevnega reda s podanimi predlogi, po časovnem zaporedju njihovega prejema v tajništvo zavoda, pobudami in vprašanji ter kot zadnjo točko, točka »razno«. Slednja je namenjena mnenjem in predlogom. Pod to točko se obravnavajo trenutna vprašanja na pobudo povabljenih ali zadeve, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v druge točke dnevnega reda.

Svet sprejme dnevni red.

Vsi vabljeni na sejo lahko predlagajo spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.

19. člen

Sklepčnost seje ugotovi predsedujoči. Seja je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica njenih članov. Po ugotovitvi sklepčnosti svet zavoda potrdi zapisnik prejšnje seje, ravnatelj ali od njega pooblaščena oseba pa poroča o uresničitvi sklepov. Če svet ni sklepčen, se seja ponovno skliče v roku sedmih (7) dni. V primeru, da svet tudi takrat ni sklepčen, seje ne opravi, nujne zadeve pa se rešujejo v skladu z določbami iz drugega odstavka 13. člena, ali z opravo korespondenčne seje.

Dopolnitve z utemeljitvijo in gradivom ter umike točk dnevnega reda je potrebno poslati pisno predsedniku sveta ali tajništvu zavoda. Predsedujoči lahko predlog zavrne, o tem je dolžan obvestiti predlagatelja pisno v treh (3) dneh in svojo odločitev utemeljiti. O zavrnjenem predlogu predsednik sveta seznani tudi člane sveta. Če glede predloga pride do nesoglasij, člani sveta na seji glasujejo o sprejemu oz. zavrnitvi takšnega predloga.

Predlog dopolnitve oz. umika točke dnevnega reda se lahko da tudi na sami seji. O predlogu glasujejo člani sveta.

V kolikor gradivo za obravnavanje posamezne točke dnevnega reda ni popolno oz. je za odločanje o tej točki potrebno pridobiti dodatne informacije, lahko člani sveta odločitev preložijo na naslednjo sejo in predlagatelju oz. ravnatelju naložijo, da do naslednje seje dopolni gradivo.

20. člen

Za red na seji skrbi predsedujoči, ki sejo vodi.

Ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda lahko predsednik sveta pozove predlagatelja ali delavca, ki ga določi ravnatelj, da poda krajšo obrazložitev in dodatna pojasnila.

Ko dotični konča z obrazložitvijo, predsednik odpre razpravo.

Po končani razpravi dá predsednik predlog odločitve na glasovanje.

Predsednik lahko tudi po končani razpravi predlaga, da se o predlogu še ne glasuje kadar sodi, da bi bilo potrebno opraviti še dodatna usklajevanja med člani.

Če je o posamezni odločitvi podanih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu posebej in sicer po vrstnem redu, po katerem so bili predloženi.

Predlog za dopolnitev ali spremembo pravil oz. drugih splošnih aktov zavoda, ki jih sprejema svet (v nadaljevanju besedila: amandma), mora biti predložen v pisni obliki ali na sami seji v zapisnik citiran, v besedilu, ki bi naj nadomestilo predlagano besedilo (amandma).

Predlagatelj amandmaja lahko med obravnavo tudi spreminja, dopolnjuje oziroma umakne svoj amandma.

Po končani razpravi svet odloča o amandmajih.

O vsakem amandmaju k predlogu splošnega akta ali druge odločitve se glasuje praviloma posebej.

Če je k predlogu predloženih več amandmajev na posamezno določbo akta ali predloga odločitve, predsednik sveta da na glasovanje najprej amandma, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve in po tem kriteriju predaja na glasovanje še druge amandmaje.

Sprejeti amandmaji postanejo sestavni del predloga.

Po končanem glasovanju o amandmajih odloča svet o predlogu odločitve (splošnem aktu ipd.) v celoti. Preden se prične glasovanje, predsednik objavi besedilo predloga odločitve, o katerem se odloča.

Predstavnik sindikata sodeluje pri razpravi samo, če je obravnavana kršitev zaposlenega iz delovnega razmerja.

Člani sveta zavoda in drugi povabljeni s svojimi ravnanji ne smejo motiti dela sveta zavoda. Na kršitve jih predsedujoči sproti opozarja. V primeru, da oseba tudi po večkratnem opozorilu ne preneha z motenjem, lahko predsedujoči zahteva njeno odstranitev s seje.

Član sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko zaprosi zanjo.

Predsednik sveta je dolžan dati pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.

Če član sveta ni zadovoljen z danim pojasnilom o tem vprašanju odloči svet.

Če predsednik z navedenimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, lahko le-to prekine.

21. člen

Predsednik zavoda lahko skliče korespondenčno sejo v izjemnih primerih, ko to terjajo nepredvidljive okoliščine ali potrebe po takojšnjem sklicu seje. Skliče jo po elektronski pošti ali redni pošti ali faksu.

Korespondenčna seja se opravi z glasovanjem po elektronski pošti ali redni pošti ali faksu z izpolnitvijo glasovnice, ki jo skupaj s predlogom sklepa in kratko utemeljitvijo članom pošlje predsednik sveta.
O mnenjih in glasovanju članov sveta na korespondenčni seji sveta se opravijo uradni zaznamki.

Člani sveta zavoda v treh (3) dneh vrnejo izpolnjeno glasovnico predsedniku sveta zavoda, ki o izidu glasovanja zapiše zapisnik. Člani sveta zavoda potrdijo sprejeto odločitev na prvi naslednji seji.

Svet zavoda mora sprejete odločitve, na korespondenčen način opravljeni seji, zapisniško potrditi in protokolirati sprejeto odločitev na prvi naslednji seji.

22. člen

Predlagatelj točke dnevnega reda obrazloži ostalim članom sveta zavoda svoj predlog. Za vodenje razprave in podeljevanje besede prisotnim skrbi predsedujoči. Svet lahko odloči, da sme posamezni razpravljavec razpravljati o istem vprašanju le enkrat, lahko pa trajanje posamezne razprave časovno omeji. Če razprava ne teče o točki dnevnega reda, predsedujoči na to opozori udeležence seje, če opozorilo ni učinkovito, lahko predsedujoči prekine razpravo. Na koncu razprave člani sveta glasujejo o predlogu.

Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da za razpravo ni več prijavljenih razpravljavcev.

Svet lahko na predlog predsednika ali posameznega člana sklene, da se razprava o posameznem vprašanju iz dnevnega reda konča tudi prej, preden o tem razpravljajo vsi prijavljeni razpravljavci, če je vprašanje dovolj razčiščeno, da je zrelo za odločanje.

Svet lahko odloči, da bo razpravljal o dveh ali več točkah dnevnega reda skupaj, če je vsebina točk dnevnega reda med seboj povezana.

Glasovanje o predlogih odločitev po posameznih točkah dnevnega reda, se ne glede na skupno obravnavanje, opravi ločeno po posameznih točkah.

Med tekom razprave lahko predlagatelj odločitve vsak čas umakne svoj predlog.

Ob umiku predloga, svet brez odločitve preide na obravnavo naslednje točke dnevnega reda ali pa odloči, da se razprava nadaljuje oziroma da se odloči o predlogu.

Razprava o predlogu odločitve (o zadevi točke dnevnega reda) se na seji sveta konča tako, da svet:

• sprejme predlog odločitve v predlagani obliki,
• sprejme predlog odločitve z dopolnitvami in spremembami danimi v razpravi,
• zavrne predlog v celoti ali ga umakne z dnevnega reda zaradi nadaljnjega proučevanja,
• preide na naslednjo točko dnevnega reda, če je predlog umaknjen in
• sprejme sklep, da se odločitev o predlogu odloži do naslednje seje sveta.

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov sveta zavoda.

Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zaključi sejo sveta.

23. člen

Glasovanje je javno.

Člani sveta lahko na seji sami odločijo z večino na predlog vsaj dveh (2) članov, da bo glasovanje o določeni točki dnevnega reda potekalo bodisi ustno ali tajno.
Javno glasujejo člani sveta tako, da jih predsednik pozove, da se najprej izrečejo tisti, ki so za sprejem predloga, nato tisti, ki so proti sprejemu predloga in na kncu tisti, ki so se vzdržali.

Člani glasujejo z dvigom rok.

Glasujejo lahko le člani sveta. Vsak ima en glas, ki ga ne sme prenesti na drugo osebo, lahko pa se vzdrži glasovanja.

V primeru, da je podanih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu posebej in po vrstnem redu njihove predložitve.
Izid glasovanja ugotovi predsedujoči.

Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovalo več kot polovica vseh članov sveta.

Tajno glasovanje se opravi z izpolnitvijo glasovnice. Glasovnica vsebuje predlog sklepa in možnost izbire »ZA« in »PROTI«. Svet imenuje volilno komisijo najmanj dveh članov sveta zavoda, ki preštejejo glasovnice in po ugotovljenem izidu glasovanja le-tega sporoči predsedniku sveta.

24. člen

Kadar je nujno sprejeti ponujeni predlog odločitve, ker je vezan na rok in bi njegova preložitev na naslednjo sejo zavodu škodovala, o vsebini predloga odločitve pa na seji ni mogoče doseči soglasja, svet izvede usklajevalni postopek.

V ta namen predsednik sveta predlaga v izvolitev tričlansko usklajevalno komisijo izmed članov sveta in sicer izmed tistih, ki so proti predlogu odločitve in tistih, ki so za predlog, ter tistih, ki predlagajo spremembe predloga.

Predsednik sveta prekine sejo sveta in naloži usklajevalni komisiji nalogo, da sporni predlog odločitve preoblikuje tako, da bo sprejemljiv za večino članov sveta.

Usklajevalna komisija pripravi predlog odločitve v besedilu, za katerega glasujejo vsi trije člani komisije. Usklajen predlog odločitve predsednik usklajevalne komisije preda predsedniku sveta, ki v nadaljevanju seje ponovi glasovanje o spremenjenem predlogu odločitve.

Če tudi po uskladitvi na usklajevalni komisiji, predlog odločitve ni sprejet, se umakne z dnevnega reda, pri tem pa se člane sveta obvesti o možnih posledicah nesprejema.

25. člen

Kadar svet odloča kot drugostopenjski organ, odloči pred pričetkom obravnave zadeve na zahtevo člana, predsednika sveta zavoda ali druge osebe o izločitvi člana, ki je v isti zadevi odločal v organu zavoda na prvi stopnji ali če obstajajo druge okoliščine, ki utemeljeno vzbujajo dvom o nepristranskosti člana sveta pri odločanju o določeni zadevi. Zoper sklep sveta o izločitvi člana iz odločanja o določeni zadevi ni pritožbe.

Na razloge za izločitev je dolžan paziti in je za to odgovoren vsak član sveta sam. Zahtevo za izločitev in razlago za njo mora član sveta zavoda oz. druga oseba iz prejšnjega odstavka podati v pisni obliki ali na zapisnik nemudoma, ko zve za razloge, najkasneje pa do konca obravnave zadeve, in sicer pred glasovanjem o zadevi.

Član sveta, ki je izločen iz glasovanja o določeni zadevi, mora za čas obravnave in glasovanja o tej zadevi zapustiti prostor, kjer poteka seja sveta zavoda. Nemudoma po sprejeti odločitvi in izdanem sklepu se lahko izločeni član vrne.

26. člen

Ko svet sprejme odločitev, izda sklep.

Sklepi, ki vsebujejo odločitve o pravicah, obveznostih in odgovornostih, se izdajo v osmih (8) delovnih dneh kot pisni odpravki sklepov, ki vsebujejo: naslov zavoda, zaporedno številko in datum sklepa, naslov sklepa, navedbo pravne podlage za odločanje o zadevi, izrek sklepa, obrazložitev, pravni pouk (ko je predpisan), podpis predsedujočega in žig zavoda.

27. člen

Na vsaki seji se o delu sveta piše zapisnik.

Zapisnik piše zapisnikar.

Zapisnikar je lahko član sveta zavoda ali delavec zavoda, ki mu ravnatelj v okviru njegovih delovnih obveznosti določi delo zapisnikarja ali oseba, ki se za to prostovoljno odloči.

Zapisnik vsebuje: zaporedno številko seje, datum, uro pričetka in zaključka ter kraj seje, seznam prisotnih, dnevni red seje, povzetke razprav po točkah dnevnega reda in sprejete odločitve ter sklepe o točkah dnevnega reda, izidih glasovanja, dodeljene ali prevzete naloge oz. zadolžitve, mnenja, stališča in predloge udeležencev seje ter zapis drugih dejstev, pomembnih za delo sveta ter podpis predsedujočega in zapisnikarja.

Član sveta, ki je na seji izrazil posebno mnenje, lahko izrecno zahteva, da se njegova izjava oz. ločeno mnenje vpiše v zapisnik. Njegovo mnenje se v zapisniku citira.

Zapisnik seje piše zapisnikar, na katerega se tudi podpiše. Slednji končni osnutek zapisnika seje posreduje vsem članom sveta v pregled v roku sedmih (7) dni od seje. Le-ti imajo možnost podaje pripomb na omenjeni osnutek zapisnika po elektronski pošti v roku treh (3) dni od datuma prejetja predloga zapisanega zapisnika s strani zapisnikarja. Zapisnikar prejete pripombe člana vnese v osnutek zapisnika.

Zapisnik se hrani v prostorih zavoda, skladno z veljavnimi predpisi o hrambi dokumentacije v zavodih. Odločitve sveta, s katerimi se odloči o pravici, obveznosti, prošnji ali drugi vlogi naslovljeni na svet, se v obliki pisnega odpravka pošljejo tistim, na katere se nanašajo ter drugim zainteresiranim.

Odločitve sveta, protokolirane v zapisniku se številčijo tako, da ima odločitev številko zaporedne seje sveta ter zaporedno številko točke dnevnega reda.
Pisni odpravek odločitve sveta je oštevilčen z delovodno številko.

Pisni odpravek odločitve sveta pripravi tajnica, podpiše pa predsednik sveta.

29. člen

Svet objavi razpis prostega delovnega mesta ravnatelja najmanj štiri mesece pred iztekom dobe, za katero je imenovan ravnatelj.

Razpis prostega delovnega mesta ravnatelja se objavi v sredstvih javnega obveščanja.

V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat po določbah 53. ali 145. ZOFVI ali 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-H; Uradni list RS, št. 58/09 in 65/09 – popr.) in 107. a člena ZOFVI, čas za katerega bo izbrani kandidat imenovan, rok do katerega se sprejemajo prijave in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o imenovanju, ki ne sme biti daljši od 4 mesecev od objave razpisa. Rok za prijavo kandidatov ne sme biti krajši od osem in ne daljši od 15 dni od zadnje objave razpisa. Rok za prijavo začne teči naslednji dan po zadnji objavi razpisa.

Kandidati morajo k prijavi predložiti program vodenja zavoda.

V razpisu se kandidate opozori, da morajo svoje kandidature oddati v zaprtih kuvertah oziroma ovojnicah z vidnim pripisom, da gre za kandidaturo za delovno mesto ravnatelja.

Kandidature za razpisano prosto delovno mesto ravnatelja se v zaprtih kuvertah oz. ovojnicah zbirajo v tajništvu zavoda in po vrstnem redu prejema vpisujejo v delovodnik prejete pošte. Če prispe kandidatura v kuverti oz. ovojnici brez oznake oz. pripisa, da gre za kandidaturo za delovno mesto ravnatelja in jo tajnica odpre, jo mora nemudoma zalepiti in nanjo zapisati uradni zaznamek, da je bila odprta zaradi neoznačenosti, o vsebini pa mora tajnica molčati in ne sme razkriti nobenega podatka, s katerim se je seznanila.

Prejete kandidature se po izteku roka za prijavo predajo predsedniku sveta.

Svet zavoda na seji pregleda kandidature in iz nadaljnjega postopka izloči nepopolne kandidature in kandidature kandidatov, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev.

Prepozno vložene kandidature se neodprte zavržejo, če je iz podatkov na ovojnici mogoče razbrati ime, priimek in naslov kandidata, sicer se ovojnice odprejo zaradi pridobitve podatkov o kandidatih.

Svet za vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, določene z razpisom, zaprosi za mnenje:

• vzgojiteljski zbor,
• svet staršev in
• ustanovitelja (lokalno skupnost, na območju katere ima zavod sedež).

Vzgojiteljski zbor o mnenju glasuje tajno. Ustanovitelj in svet staršev morata svoji mnenji obrazložiti.
Če vzgojiteljski zbor, ustanovitelj ali svet staršev ne dajo mnenja v roku 20-ih dni od dneva, ko so bili zanj povabljeni, lahko svet zavoda o izbiri kandidata odloči brez teh mnenj.

Po pridobitvi mnenj oz. po izteku roka za pridobitev mnenj, svet zavoda s sklepom odloči o izbiri kandidata.

Ko svet zavoda izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru za vzgojo in izobraževanje.

Če minister ne da mnenja v roku 30-ih dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju brez tega mnenja.

Po prejemu mnenja ministra oz. po izteku roka za izdajo mnenja, svet zavoda odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom.

O svoji odločitvi svet obvesti vse prijavljene kandidate.

Zoper odločitev sveta o imenovanju ravnatelja je možno sodno varstvo pred delovnim in socialnim sodiščem. Tožbo je treba vložiti v roku 15-ih dni od dneva prejema obvestila o imenovanju kandidata za ravnatelja.

Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed prijavljenih kandidatov oz. izmed strokovnih delavcev vrtca, vendar največ za dobo enega leta.

Na funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja je lahko ista oseba imenovana največ dvakrat.

30. člen

Svet lahko s sklepom ustanovi stalne ali začasne komisije, ki bodo podrobneje proučile posamezno področje in o tem poročale svetu, da bo lažje in pravilneje sprejel odločitve.

Komisije proučujejo dejansko stanje, gradivo, zbirajo gradivo in ostale potrebne informacije, opravljajo razgovore, spremljajo in izvajajo uresničevanje sprejetih sklepov sveta, podajajo svetu pobude, predloge in opravljajo druga dejanja po navodilih sveta zavoda.